BOHINJ
Bohinjsko jezero Največje naravno stalno jezero v Sloveniji (318ha). Dolgo je 4100 m, široko 1200m in globoko do 45m. Jezero, ki leži v ledeniško izoblikovani jezerski skledi premore več kot 100 milijonov kubičnih metrov vode, po stari bohinjski šali pa le za en »škaf«, če je ta zadosti velik. V jezeru živi 65 vrst alg, 8 vrst mehkužcev in 5 vrst rib. Glavni dotok je Savica, ki izvira v slapu pod steno Komarče. Voda, ki priteka še iz številnih izvirov se v jezeru obnovi trikrat letno. Gladina vode se ob močnem deževju zviša za 2 do 3 m. Jezero se poleti ogreje do 22 stopinj, pozimi pa rado zamrzne. Slap Savica Vode iz jezer, ki ležijo v dolini vode iz podzemlja Doline Triglavski jezer prihajajo na dan v steni Komarče kot slap Savica. Voda, ki privre iz kraške jame, pada kot dvopramenski slap v obliki črke A 78 metrov globoko. Slap je vedno privlačil različne ljudi. Med drugimi naravoslovca Baltasharja Hacqueta in avstrijskega nadvojvodo Ivana, o čemer priča tudi spominska plošča na razgledni ploščadi. France Prešeren si je slap izbral za mesto svojo epsko pesnitve Krst pri Savici. več>>>www.bohinj.si |